30 marec 2018

Zajčkove škatlice za sladkorjene mandlje

Tehle pa še nisem objavila, ne? Takele škatlice nam je lani prinesel zajček za veliko noč! Not so bili sladkorni mandlji in vsaka je imela drugačen motiv odtisnjen, vse pa istega zajčka.
Naredi se jih zelo enostavno, sem jih pregledala, kako jih je zlepil:). Izgleda, da je samo pravokotnik papirja zvil v cev in jo zalepil na eni strani, napolnil in na drugi strani zalepil pravokotno na prvo stran. Če bi si kdo želel navodilček za kako takole zadevico, povejte, tole res ni komplicirano:). Oblika je navaden tetrapak, v kakršnih so v starih socialističnih časih prodajali smetano (oranžna je bila sladka, zelena pa kisla, če se ne motim  - še pomnite, tovariši? :D) 
 Tukaj sta obe barvi, mogoče je bil zajček navdahnjen s takratnimi smetanami... Ali pa so mu všeč korenčkaste barve (oranžna in zelena)... bolj verjetno... Mogoče pa je hotel naredit kot neke papirnate korenčke... Kdo bi vedel...
Kakorkoli, vsem so bile škatlice zelo všeč in glede na to, kako enostavne so, jih lahko samo toplo priporočam:) Takole jih je dal v peharčke  skup z ostalimi darilci, ki jih je prinesel.
Pri nas namreč zajček vedno prinese darila v peharčke, vsakemu v svojega in vedno jih skrije povsod po hiši, da jih iščemo ko zmešani! To je pol zabave!

In vedno so zraven še kekšne male drobnarije: zajček iz kuverte, korenčki iz krep papirja, napolnjeni z bonbončki, itd... to je pa druge pol veselja:). A k vam tudi pride zajček?

24 marec 2018

Čisto na hitrco, če slučajno to kdo bere danes:) Čeprav zadnje mesece lovim sama svoj rep in nam prazniki kar polzijo skozi roke, pa gregorčkanja ne moremo spustit - pa čeprav malo premaknjeno, ker nam jo je takrat zagodlo vreme in virusi...
Torej: vabljeni na spuščanje ladjic s svečkami na Koseški bajer (na leseni ploščadi), to nedeljo, 25.3. ob 19h (to je že po novem času, po starem bo to ob 18h;), skratka, ko se počasi začenja mračit.
 
Če kdo ne ve, zakaj se gre ali ga/jo zanima kaj več, je v lanskem vabilu vse skup malo bolj podrobno opisano... Sicer pa računam, da bom enkrat aprila lahko malo več časa posvetila blogu in pride poročilo, kako je ta tradicija zaživela pri nas:)
Se vidimo!