29 junij 2015

Ana Desetnica

 

Poleti je Ljubljana čarobna! Ves čas se nekaj dogaja! Ena bolj odmevnih je Ana Desetnica. Te slike so sicer izpred let, ampak upam, da nam bo tudi letosuspelo ujet nekaj zanimivosti:) Tole sem enkrat že objavila, vendar so se takrat slike nekam skrile, zato še enkrat - pa da vas povabim na Desetnico, ki je zdaj že v več krajih - v Lj. bo od 1. do 4.7.

Takole smo delali čarobna pokrivala...

Prva faza - pomerjanje klobuka ali je velikost prava.
Ena od variant. Komediant jih je pokazal vsaj 6, mogoče še več, vendar nas je prosil, da takrat vmes ne slikamo. Prav zabavna ulična aktivnost, sem vesela, da smo jo ujele!
Tale kapica je škratovska - itak, menda niste mislili, da ne bosta izbrali škratovske variante?:D Mimogrede, če koga zanima, kam se je zagledala Ronja- po Ljubljanici so veslali kanuisti:

V Ljubljani lahko poleti vidite tudi Emonca ali Urško in Povodnega moža na hoduljah:

In ko smo se vračali domov, se je mali škratek skril takole med zeleno rastje... V živo je izgledalo veliko boljše, vendar tale fotkič brez možnosti samosvojega fokusiranja (samo autofocus) ne ujame vedno čarobnosti trenutka... Bo boljše - nekoč... če boste ostali do takrat z mano;).

In še ena možnost čarobnega pokrivala - lončnica - rožica:

Uživajte in poizkušajte naredit svoja pokrivala iz kosa rjavega papirja - poceni, zabavno in otroci so navdušeni - tistega zmečkanega papirja se zlepa ne boste znebili;). (Upam, da bosta na morju pozabili nanj in bo lahko vmes čudežno izginil:D).
Poletni pozdravček!

26 junij 2015

Bratislava

Zadnjič me je prijateljica vprašala, če smo sedaj, odkar živimo v hiši, več doma in ne hodimo več toliko ven, na izlete in v naravo, pa na lutke itd. - tak občutek je dobila tu na blogu. Bilo je prav hecno, ker me je to vprašala, ko smo se ravno vrnili iz Bratislave, kamor smo šli za prvomajske počitnice:). In sem ugotovila, da zadnje čase res nič ne objavljam (ali celo ne slikam), ko kam gremo (gremo pa še vedno, samo nič ne objavim). No, ampak Bratislavo sem poslikala:)
 Takole nas je pričakala - in nama so se kar zbudili spomini iz 80ih v Jugi... Ti bloki so nam zapisani v krvi:D.
 Potem smo se zapeljali čez njihov najbolj znani most...
Ko smo se nastanili v hostlu, smo šli peš po centru in našli tole lepo modro cerkvico.
 Igrišča so takšna kot pri nas in na splošno je celo mesto precej podobno Ljubljani. Nama je bilo to všeč, ker smo se počutili zelo domače:). In kadar potuješ z otroki, je to, da se počutiš varno, dobro, ne dolgočasno;). Našli smo celo par zakladkov.
 Tole je bil naš hostel iz njihovega dvorišča (sprednja stran lepo izgleda, zadaj pa je tak:D). Naš začasni domek je bila sobica 3. okno od zg. navzdol na desni.
 Kdor se sprašuje, ali na tako potepanje vzeti voziček ali ne, naj mu olajšam muke dileme: ja. Najljubši alfa samček bi ga sicer pustil doma, vendar mi je bil kar hvaležen, da sem vztrajala;). Otrok lahko not zaspi in nanj lahko navesiš svašta, že samo zato se ga splača vzet:). Pa ob kakih prometnih cestah je to veliko lažje kot lovit malčka okoli...
 Tale kip v centru mesta nam je bil vsem zelo zanimiv...
 In izložbe z njihovim krtkom...
 Potem smo se povzpeli na grad...
 kjer nas je pričakala tale "Meduza"...
 Temnolaska je bila čisto očarana nad količino lišajev... (kaj češ, mami in oči biologa:D)
 Na gradu - vhod.
 Pogled iz gradu na slavni most.
Na levi vojščak-kip, ki straži beli grad, na desni pa je njihova zavetnica in svetnica, bivša kraljica, ki je bila potem izgnana in je svoje življenje potem posvetila ubogim.



 Otrokom sem naredila zvežčiče za risat za seboj, vendar je na to palila samo tavelika, zato pa ona toliko bolj:D. Narisala je vsa igrišča, na katerih smo bili, slovaško zastavo in pot tja in nazaj. Če ne drugega, je bil bolj mir v avtu:D
 Slovaki se za razliko od nas ne sramujejo svoje partizanske zgodovine:).
 Stojnica z ne preveč prijaznimi prodajalkami, ampak toliko bolj prijaznimi punčkami:)
 Malica pod drevesom.
 Prizori, ki jih ne vidiš pri nas: tam so parki za uporabljat, trava za to, da se po njej hodi, mamice dajejo dojenčke na travo, nosečnice delajo jogo tam... Meni je bilo ultra simpatično!

A zakaj ravno Bratislava? To so naju spraševali res čisto vsi in kar se mene tiče, je bil odgovor "ker si je lubi to zaželel" in večinoma sem imela potem mir, kakšen se je pa vseeno vprašal, kaj za vraga pa on vidi v Bratislavi. "Simpatična mu je bila." In je res simpatična:). Meli smo se fajn, čeprav ni nekih strašnih znamenitosti  (razen piva, ki pa ga nisva poskusila:D) in še v vodiču ni kaj dosti napisanega:D. Ampak za prvič v razširjeni zasedbi je bila odlična:).

24 junij 2015

Na potovanju z (malimi) otroki

Ok, niso več tako mali, ampak še vedno niso ravno veliki (3 in 6 in 7 let). Potovanje z dojenčkom je seveda nekaj čisto drugega, saj kot je lepo povedal moški del para, s katerim smo šli v Rim, ko je imela temnolaska 9 mesecev: "Mala zahteva cca 15 min. vzdrževanja na uro.":D (pač dojenčki non stop lulajo, kakajo in se dojijo:D). Z enim dojenčkom se sicer da vse (samo počasneje), ker ga pač voziš ali neseš, kamor češ in v avtu v lupinici kdaj tudi zaspi, tako da se mi zdi to v bistvu zelo enostavno (res pa ne smeš imet zadržkov glede dojenja v javnosti, ti bi zadevo precej zakomplicirali;). Ko je otrok več, postane zadeva malo manj enostavna, ker navadno niso iste starosti in ima vsak svoje potrebe in želje... Male nogice ne grejo tako hitro kot lahko gre voziček itd... Zato je ta objava namenjena bolj družinam s temi, malo starejšimi malimi otroki.
 
VARNOST ali "za vsak slučaj"
- dajte otrokom zapestnice z vašo telefonsko številko in naslovom, če bi se slučajno zgodilo, da bi se kje izgubil. V nekaterih hostlih jo dobiš, za vsak slučaj pa sem jim sama že prej napisala vse to kar na roko z alkoholnim flukijem (vem, ni zdravo z kožo, ampak od enkrat jim ne bo hudega;).
- slikajte otroke preden greste v kako gnečo oz. v večjo obljudeno zadevo (večjo trgovino, festival, itd...) tako boste v primeru, da se otrok izgubi, lahko takoj dali sliko, kako je oblečen zdaj trenutno in vam ne bo treba gruntat, ali je imel rdečo jopico ali vijoličasto in kaj je že imel spodaj... Pa tudi vsi, ki vam bodo pomagali iskat, bojo vedeli točno kako izgleda. Bolje prečiti nego lječiti, ne?
HECI in ZAFRKANCIJE
Potovanja znajo bit naporna že brez otrok, sploh pa z malimi otroki, ko moraš ves čas nosit s seboj dovolj za pit in za jest in za dež in za sonce in za škrate in za vile in za race in za ribe itd...;) Ampak vseeno ne pozabite na male bedarije. Otroci si zapomnijo prav te... In dejansko ne stanejo nič in trajajo par minut. Na dopustu ste, spontanost in oslarije spadajo zraven;).
PARKI in IGRALA
Čeprav bojo najverjetneje zelo podobna igralom na sosednjem igrišču, dva bloka stran, pa si vseeno vzamite čas med obiski raznih znamenitosti za parke in igrala. Otroci se morajo znoret in čeprav bojo od celodnevnega pohajkovanja zmatrani, to ni isto kot znoreni. Vsaj najini to rabijo kot hrano in vodo in se veliko bolj splača to vzet v zakup kot pa se borit s to naravno otroško potrebo, ker tako in tako nimamo možnosti zmage;). Otroci pa vam bodo hvaležni in dobre volje in vam bojo brez prehudega pritoževanja sledili pogledat še kaj, kar bi vas zanimalo;).
ZAČASNI "DOM"
Naredite prenočišče za začasni dom - otroci te prostore zeloooo hitro posvojijo in se udomačijo, tako da ni noben problem, ko rečeš, da gremo potem pa domov v hostel; tako se tudi počutijo bolj varne. Najprej, ko pridete, jim vse razkažite, kje je kuhinja, kje kopalnica in kje wc in jim razložite, kam lahko grejo sami (če prej povejo, seveda), kam pa niti pod razno ne. Vzamite si 10 minut, čeprav boste verjetno zmatrani od dolge vožnje, vendar se 100x splača. Otroci se počutijo varno in tako ne težijo in vedo, kam ne smejo sami, zato jih ne boste izgubili:). Če imate najet apartma, poglejte, če bi se dalo kje kakšen predal namenit samo za otroke (ali za vsakega enega, še boljše, če jih je dovolj - recimo nočne omarice so idealne, če ima vsaka postelja svojo). Da dajo tja svoje male dragocenosti:). Otrokom veliko pomeni, če imajo tudi na potovanju "svoj prostorček", velikost niti ni pomembna. Hkrati se naučijo skrbet za svoje stvari, kar je spet dobro:).
Ne pozabite svoje sobice/šotorčka/apartmaja/... slikat! Otrokom je to vsaj tako pomembno kot tista prekrasna cerkvica ali tisti visoki nebotičnik. Zanje je to tisto, kar je najbolj novo... Živopisane zavese na primer!
Če ima vaše začasno bivališče vrt, bazen, telovadnico ali karkoli podobnega, to izkoristite. Tudi če ne izgleda najbolj obetavno - pojest zajtrk zunaj je vedno lepo, čeprav se mora človek včasih malo bolj oblečt, vendar je to čisto nekaj drugega kot se drenjat za mini mizico na visokih solčkih v mini temni kuhinji. Tudi veliko manj možnosti, da mali kaj razbijejo ali uničijo;). Ali da motijo ostale goste.
Vzamite s seboj kakšno družabno igrico in/ali kake otroške revije/stripe/knjige (na sliki eno bolj zgoraj), da jim zvečer ne bo dolgčas. Zna se namreč zgoditi, da bojo otroci preveč utrujeni za pohajkovanje po mestu zvečer, vendar še ne dovolj zaspani, da bi "doma" dejansko samo padli v posteljo in zaspali. In je fino, če imate zvečer kako tako reč, da se lepo zabavajo in potem umirijo.

22 junij 2015

Male skrivnosti še manjših popotnikov

Ker se približuje čas dopustov = čas potovanj, mogoče komu pride prav kakšna mala ideja, kako popestrit dolge vožnje otrokom, da niso popolnoma zdolgočaseni in/ali lačni/žejni (oboje beri: tečni) v avtu/na avionu,... Na kaj vse mora bit torej starš pozoren in kaj mora spakirat, da se otroci ne bojo na smrt skregali med potjo in bo na cilju cela družina še vedno dobre volje in srečna, da je skupaj?
 HRANA: pri nas zelooooo pomembna zadeva! Vzamite za na pot nekaj, kar imajo vaši zelooo radi! Če so to sendviči, super, če pa imajo kaj drugega rajši, pa naredite še kaj drugega. Tako ne bo problem preživet dneva na poti "brez pravega kosila". To "pravo tj. toplo kosilo" je tako in tako bolj naša kaprica, otroci so čisto zadovoljni z mrzlo pico;). Seveda se lahko tudi ustavite v bližnji restavraciji in si naročite pravo kosilo, ampak če potujete "on budget", đabičarsko oz. morate pač malo pazit na finance, si lahko pričarate ravno tako dobro kosilo, ki ga prinesete od doma. Mi smo se tokrat odločili za pice:). Domača pica je nekaj, kar vse moje najljubše spravi v dobro voljo in je zato idealna za na pot:). Dobra je mrzla in če se vam zdi vse skupaj preveč packasto, lahko naredite prepognjenke. Tele je sicer spekel najbljubši alfa samček:).
Ostale ideje bi bile: slani mafini, sendviči, gazpačo (paradižnikova juha, ki se je hladna), zelo dobro se našim zelnjavoljubom obnese za zraven na palčke narezana zelenjava s smetanovo omakico v lončku (smetana in začimbe, recimo drobnjak, sol, za večje lahko poper, itd)...
* Veliko ljudi pravi, da je otrokom manj slabo po slani in konkretni hrani kot po kakih jogurtih s kosmiči in sladkarijah - razmislite oz. bodite pozorni, če boste potovali po kakih hudih ovinkih in imate topogledno občutljivega otroka.
 CRKLJANJE: v avtu smo ves čas skupaj, to je res, vendar se ne dotikamo. Otroci pa rabijo naše dotike, navajeni so, da se toliko in toliko časa na dan crkljamo (vsaj moji, no;). Zato se spomnite in jih pocmulite na počivališčih. Kakršen koli stik pač rabijo - eni bolj nežno muckanje, drugi bolj divje prevračanje in obračanje na glavo;). Na splošno naj se vam na postankih čim manj mudi. Se splača. Če je postanek umirjen, bojo otroci veliko dalj časa umirjeni v avtu in boste lahko naredili malo manj postankov in prišli hitreje in z bolj spočitimi ušesi;).
 PIJAČA: to je še pomembnejše kot hrana - s seboj imejte vedno dovolj vode (navadne vode brez česarkoli, ker jo boste kdaj rabili tudi za kaj/koga umit;) in ker najbolj odžeja in se najmanj pokvari). Vode ni problem stran zlit, če je pa nimaš, jo je pa včasih problem dobit, če potuješ kam, kjer voda ni pitna (ali ne veš, če je in z malimi nočeš sprobavat;). Kar je pri tem pomembno, je to, da se spomnimo vzet bidone v kabino avtomobila, ker ti v prtljažniku ne pomagajo kaj dosti, ko so otroci žejni;). Mene sicer vedno malo skrbi, kaj če v primeru nesreče kdo dobi tak pollitrski bidon v glavo in se zato boljše počutim, če so vsaj plastični, ampak to zna bit malo moja paranoja:D.
 POSTANKI: poskrbite, da se ustavite vsaj za en daljši postanek nekje, kjer imajo igrišče ali vsaj malo več prostora za divjat, na nekem večjem postajališču, skratka.
 In če imate srečo, da nabašete na pravo igrišče, ga seveda izkoristite! In pustite otroke tam divjat minimalno vsaj pol ure! Pri malo večjih malih otrocih je veliko boljše naredit malo daljše postanke, pa kakega manj (za razliko od dojenčka, ki ga je treba pač večkrat dat iz lupinice, da se prediha). Če otroci vejo, da jih na postanku ne boste čez 10 min. preganjali nazaj v avto, bojo tudi rajši počakali še pol ure več do naslednjega. In se vam splača, ker je veliko bolj luštno bit pol ure zunaj s srečnimi otroki kot pa pol ure v avtu s tečnimi otroki:D. Seveda to gre, če imate čas - če lovite trajekt, potem boste pač poslušali tečnobo, če se niste dovolj zgodaj spokali:D.
 Na igrišču se lahko zdivjate tudi starši;). In se hecate z malimi - tako bo vsem lažje zdržat "naslednjo rundo";)
 IGRICE: vzamite s seboj karte in druge igrice, ki ne vzamejo veliko prostora, niso težke, se pa lahko grejo kjerkoli - recimo v leseni hišici na igrišču ali pa v avtu.
 Improvizirajte! Narišite bingo za v avto na pokrovček od topljenega sirčka, recimo;). Razdelite karton (rajši karton kot papir, ta se takoj zmečka, mora bit pa dolgo uporabno;) na 8 delov (za ravnilo lahko vzamete kar kakšno knjigo, kaj za pisat imamo pa tako vsi v avtu) in v vsak delček narišite nekaj, kar boste lahko videli na poti - na primer iglavec, letalo, registrsko tablico z oznako MB, znak za omejitev 80, stop znak, reko, tovornjak, ptiča, itd... Za starejše otroke lahko tudi pišete ali pa si narišejo in napišejo vse skup sami. Naredite toliko kartončkov, kolikor vas bo sodelovalo v igrici in vsak, ki prvi vidi določeno stvar, ki je še nima prečrtane, jo zakliče in lahko prečrta/pobarva. Ostali morajo počakat na novega ptiča/tovornjak/znaka/karkoli pač boste dali gor. Kdor prvi zbere vse, zmaga, igro pa se lahko greste, dokler vsi ne zberejo vseh - in zadnjemu lahok vsi ostali pomagate;). Pri nas smo se zabavali s tem več kot debelo uro! In to na poti nazaj, ko je lilo in ni bilo ravno najbolj primerno za postanke:).
Varno in lepo potujete!

19 junij 2015

Pustite naju spati za večje otroke

Pred leti sem že pisala o sistemu "pusti naju spati", ko sva ponoči vstajala zaradi malega dojenčka in bi si zjutraj želela malo podaljšat kakšno vrstico, pa da bi punci dali takrat mir, ker najini otroci pregovorno zgodaj vstajajo (tega nimajo po nama). Zadeva je kar dobro delala, saj je vključevala pripravljen zajtrk (brez tega včasih niso mogli takoj, ko so vstali) in igrice.
Zdaj si zajtrk znajo že sami vzet (jupi! Malo manj jupi je to, kakšna je po takem "samostojnem" zajtrku kuhinja:D) in tudi igrice so lahko/morajo bit že malo bolj zahtevne, kar je speloh praktično. Super je, ker temnolaska že tekoče in tako lepo bere, da jo mala z veseljem posluša, mala pa tudi že nekaj malega prebere, tako da jima lahko kar napišem navodila, kar je veliko lažje kot vse ilustrirat:). 

*Da ne bo nesporazumov: tega NE delam vsak vikend. Ampak puncama je to grooozno všeč (malemu pa tudi, če je v igri skrivnostna šktla, venda rima grdo navado, da vse raznosi, tako da tega rajši ne dajem kar tako, ker se potem vsaj ena jezi nanj in je spet konec spanja;) in me velikokrat žicata, da bi naredila. In včasih recimo zvečer vse pospravita zato, ker vesta, da bom potem imela čas delat take reči (kar je super, ker tudi sama veliko rajši to počnem kot pucam:D, pa še naučijo se, da lahko sami vplivajo na svet in da se splača pospravit - win-win-win). Tako da kadar se oni potrudijo, se tudi jaz, se mi zdi fer. In še zvečer sva lahko malo dlje pokonci, tako da je še kdo zadovoljen;).

Če kdo rabi ideje za večje otroke, se zbunite, ok? Saj tega je kar precej:). Včasih sprintam kaj iz raznih "homeschooling" blogov, vendar imata veliko rajši, če sama napišem in narišem, tako da navadno naredim tako. V zgornjem primeru sem si vzela zelo na izi in sem jima pripravila samo škarje, barvice, flukije in dala zlatolaski škratka za pobarvat (iz ene reklame, ki smo jo enkrat dobili) in izrezat, temnolaski knjigo, da jo prebere malemu princu in barvice za narisat svojega dinozavra. Zeloooo enostavno;).

17 junij 2015

Lego odgovor - predlogi za Lego festival

Nekaj sem napisala že v odgovoru na komentar na Lego festival - poročilo, potem pa sem videla, da bo vsega skup z idejami, kako popestrit tak dogodek, čisto preveč, zato sem se odločila napisat kar objavo. Ker pač upanje umira zadnje in ker sem večna optimistka, mislim, da nekdo, ki se toliko potrudi, da naredi vse tiste hiše in ki se potem potrudi, da napiše dolg komentar, si pa mogoče želi kako idejo, kako zadevo približat tudi širši publiki z malimi lego navdušenci. Mogoče so dobronamerni znanci tudi imeli to v mislih, ko so avtorici hiš na lego festivalu pokazali moje poročilo, za katero so verjetno vedeli, da je ne bo ravno navdušilo.
Da sem iskrena, se ne bom opravičevala, to se mi zdi dobro, zato večina bere ta blog. Kar se tiče tega, da je namenjen vsem ljubiteljem lego kock, sem napisala to, kar še vedno mislim: to je razstava, ki je namenjana izključno gledanju in zato sem opozorila svoje virtualne prijatelje: da je samo za gledat in da ni kakega skupinskega delanja kake hudo zanimive reči. To je dejstvo, ne očitek. Velik del lego navdušencev pri tem odpade, ker večini malih otrok ni tako zelo zanimivo gledat hiš, ki jih je sicer nekdo res sestavljal mesecev, vendar je zanje to še vedno samo hiša, pa čeprav je podobna magistratu. Hišo znajo sestavit, to jih ne impresionira.

 Mislim, da je glavni problem razlika med odraslimi lego navdušenci in starši z otroki, ki obožujejo lego kocke, ker je uporaba kock drugačna. Naredijo lahko sicer oboji enake stvari, vendar na drug način. Staršem recimo ni nič hudega, če se igrače umažejo (vsaj večini no, upam;) in se nam ne zdi nič bogokletnega fliknit kocke v stroj ali jih namočit, pa čeprav se zdrgnejo in se lahko pozna kaka risa. Otrokom samim je zanimivo, da lahko kaj delajo, samo gledat stvari, za katere si celo predstavljajo, kako so narejene, ni tako zelo zanimivo (tudi nama ne, sva še malo otroka;).

Verjetno je k nesporazumu precej prispevalo tudi ime - če bi bilo vabilo na rastavo, bi vedeli, kaj pričavkovat, festivali pa so navadno zmeraj interaktivni - na festivalih se pleše, poje, divja, nori, ustvarja, odvisno od tega, kakšen festival je, zmeraj pa je občinstvo zelo vključeno, nikoli ni to podobno rastavi.

Motilo nas je to, kar sem že napisala:
- da ni nič hands-on (ja, če prebrskate blog, boste videli, da smo kar redni gostje muzejev in galerij (po pravici povedano ne vem, koliko sem objavila, koliko pa še čaka, pišem, kadar imam ravno čas, ne gledam svojih statistik in 90% stvari pozabim objavit;), tako da ne vem, kolikokrat sem dejansko tu pisala o muzejih, ampak parkrat pa gotovo;). Zdaj imajo skoraj v vseh muzejih za otroke narejeno ogromno "hands-on" ali drugače interaktivnih dejavnosti (se priporočam za kak dober prevod tega izraza (hands-on in interaktivni), mi ni všeč, da se ne spomnim nič pametnega).
- V etnografskem muzeju imajo celo zgornje nadstropje abecedo od a do ž predmete, ki so jih uporabljali včasih in jih lahko še zdaj in naloge, ki jih moraš naredit, vsi mali uživajo, ne samo najini;).
- V  mestnem muzeju imajo uniformo starega emonskega vojščaka, v katero lahko zlezejo mali nadebudneži (čelada, ščit in meč), pa šotorček, kjer so not stare igračke (ponaredki, seveda), v vsaki sobi je nekaj takega - kar je super, ker potem lahko odrasli pogledamo tiste stare predmete, ne pa samo lovimo mulce okoli;). Ko so razstavljali koliščarje, je bilo sploh super - otroci so dobili knjižice, ki so jih izpolnjevali (edina pomankljivost je bila, da niso meli kje pisat, ker je bilo not precej pisanja, risanja, itd... in tako so pač sedeli po tleh, mojih ni motilo, razen to, da je bila v prostorih tema in so težko brali;) Tudi pri stalnih zbirkah imajo tak sistem, otroci delajo odtis kovanca, tehtajo sol, veliko stvari se smejo in je zaželjeno, da se dotaknejo:) - seveda je označeno, kaj je kaj;). Na delavnicah likajo z likalnikom na oglje, perejo s perilnikom itd...
- V  prirodoslovnem muzeju so šli še dlje in imajo ne samo take stvari za prijet, sestavit, potežkat, naredit, pa mizico iz debla in štampiljke tačke in en kup malih detajlov, ki res naredijo obisk zanimiv za tele male glavice... ampak tudi računalniške igre v zvezi s tem, kar je razstavljeno v sobi, kar je verjetno ciljano na šolarje, ki so na ta način verjetno najbolj navajeni. Ampak so zadeve zanimive, moja srednja (ki je najbolj tehno-navdušena članica te družinice) se ni mogla odlepit od teh ekranov. Tudi zato je njihova razstava Aurora dobila toliko priznanj, mislim, da celo mednarodnih.
- V šolskem muzeju naredijo celo učno uro in obiskovalci vseh starostih sedijo v klopeh in poslušajo hudo učiteljico:D. Staršno zabavno, tudi za tavelike otroke! Ko smo šli prvič, je bil Svit še dojenček in ker je nekaj jamral, sta šla z očijem ven (prej je seveda vprašal učiteljico, če dovoli njemu, da gre s sošolcem ven:D - celo huda učiteljica se je morala nasmejat:D), pa je bilo alfa samčku prav žal!

Toliko o muzejih, lahko dam še kak primer, ti so mi padli prvi na pamet, ker so res zelo dobro zamišljeni in vse pohvale kustosom, ki za to skrbijo:). Da se naredit bolj interaktivno, seveda pa so potem legice izpostavljene nečistim in neprevidnim obiskovalcem (mimogrede en nasvet za mamice: legice lahko operete v pralnem stroju, če jih date v vrečko za perilo:), to za strastne odrasle legoholike ne pride v poštev, ker se zrajsajo, ampak mamicam je pa to navadno vseeno;). Zato naredijo v muzejih tako, da žrtvujejo določene stvari - ponaredke, da se jih prešlata (na razstavi po emoni si se lahko celo odišavil z njihovimi mazili). Nalašč naredijo stvari za šlatat, skratka (čeprav so lastnina muzeja). Prepričana sem, da ko bodo ta model prevzele tudi galerije, bodo imele več obiska;). Nekatere (recimo narodna) se že nekaj trudijo v tej smeri (samo še niso niti približno blizu muzejem, se vidi, da je drug sektor tam zaposlen), nekatere (recimo moderna) pa dajo malim obiskovalcem jasno vedet, da niso zaželjeni (na srečo je tako, ker imajo v narodni navadno precej lepše stvari za najin okus;).

Druga stvar, ki me je motila, pa je bilo to,
-  da za naše pojme ni bilo preveč izvirno. To je seveda stvar osebnega vrednotenja in jasno, da se ne strinjamo, kar ni nič narobe. Vseeno pa imamo vsi pravico do svojega mnenja, nama pač stvari tam niso bile uvau in tu ne morem nič. Zame je izvirno nekaj, česar se sama ne bi nikoli domislila ali pa da je narejeno na tak način. Hiše iz legic, čeprav lepe in velike pol metra, to niso. (Če to delajo otroci, ja, če delajo odrasli, pa ne.) Avto iz dveh setov tudi ne. Izvirne so stvari, ki so lahko čisto preproste, vendar imajo tisti aha učinek "kaka dobra ideja"! 

Lahko pa zadeva niti ni tako zelo izvirna, vendar je tako hudimano dobro narejena, da ti čeljust dol pade - recimo kaki 3D portreti iz legokock znajo bit taki, samo kot primer, je veliko takih reči... Ampak na tem festivalu res pri najboljši volji nisem videla ničesar takega, pa smo šli kar nekajkrat okoli in si vse dobro ogledali, ker zelo težko priznam, da ni nič takega, vedno hočem kaj najt in to je bil zelo tipičen primer (vprašajte samčka, znam bit težka s tem "pa ziher je kaj, pa smo spregledali" in on "lubi, sprijazni se, pač ni, to je to, what you see is what you get". Včasih imam prav in se nekje res nekaj skriva, včasih ima pa on prav in tako je bilo v tem primeru;).

Ja, seveda so bile hiše sestavljene drugače kot na škatli, vendar dejansko hiše sestavit ni tako zelo težko oz. vsaj meni se ne zdi (je pa dolgotrajno)... Ni bilo neke zelo originalne ideje tam (za najine pojme, no, tudi tamali niso pri ničemer trznili, pa so sicer v vseh muzejih očarani - imam srečo, da jih res ni težko navdušit;).

Kaj sva pričakovala?
Kot sem že v "poročilu" napisala, bolj v stilu instructables - kjer navdušenci delajo svega i svašta iz lego kock in praviloma nikjer niso omenjeni seti, samo katere kocke rabiš:). Če bi bilo še kaj bolj odtrganega, še boljše. Nekatere od teh idej so sicer skoraj čez rob in gotovo nisem pričakovala želve z umetno lego nogo, ampak kakšno zanimivo zamisel nenavadne uporabe lego kock pa (kot je recimo obesek za ključe, ali stojalo za mobi pa se mi ne zdi preveč;). Nekaj, da rečeš: uvau, dobra ideja!
Mwpp1bm 
 http://www.reddit.com/user/dreamerintherye
Pričakovala sem nekaj v stilu iz instructables, kar sem že omenila tam in tu večkrat. Kaj, da zazijaš, kako hudiča so pa to naredili! Tu nama je bilo čisto jasno, kako so kaj naredili... Ja, veliko dela, vendar nič takega, kar bi naju čisto potegnilo (otrok navadno tako ne potegne samo gledanje, če ni res neka zelo lepa/impresivna zadeva, tako zelo lepe pa legice same zase ipak niso;). Otroci lahko gledajo 3 ure skup, kako morje buta ob obalo, ampak mesta iz legokock pa navadno ne...

Potem bi bile dobrodošle kake fajn ideje za poskuse, kjer uporabiš lego kocke (ali vsaj lego možičke), tega smo doma že kar nekaj naredili, in vem da se da brez veliko prostora, brez kake hude mašinerije, je poceni, itd... Je pa zanimivo otrokom:). Tega sem recimo objavila, kjer je figurica sicer mislim da iz playmobila, ampak verjetno ni treba omenjat, da bi se dalo z lego figurico isto;).
 
Kar se tiče tega, da kocke.si niso trgovina, se opravičujem, vendar so tak vtis dobile vsaj še 3 družine, s katerimi smo se pogovarjali v reali, tako da je mogoče ključ v tem, da je povsod reklama za to, da se to tam na licu mesta prodaja in da je bil velik del (za naše pojme) prostora namenjen prodaji setov (in povsod je pisalo: to je sestavljeno iz teh in teh setov, ki jih lahko kupite tudi na kocke.si oz. pri prodajnem pultu). Mi pa smo v resnici pričakovali ljudi, ki obožujejo legice, vendar jih ne delijo po setih ampak po tem, kako so sestavljene (2x1 plošica, kocka 4x4, kolo, itd... - kot recimo pri instructables), imajo verjetno vse v eni škatli, ne vejo, kaj je iz katerega seta, ker jim to ni važno in iz tega delajo čuda od čudes, da samo gledaš...

Kaj vse bi se dalo naredit (brez strašnih finančih investicij)? Marsikaj, vendar mislim, da je to bolj za drugo publiko (otroke) ne za "odrasle lego navdušence", ki ne marajo, da se kocke umažejo, ker to dvoje ni združljivo... Vseeno nekaj idej, mogoče pa kdaj komu prav pridejo:)
- poskusi za otroke - tisto eno figurico ali par legokock bi verjetno kak navdušenec vseeno bil pripravljen žrtvovat, da se zamaže ali izgubi
- skupinska gradnja - kjer bi vsi skupaj gradili s kockami, ki pripadajo društvu (verjetno društvo lego kock ima kake svoje kocke?)
- lahko bi na forumu izvedli tekmovanje za najbolj izvirno uporabo legic (tudi če ni tehnično zahtevna) in potem najboljše pokazali na rastavi. Večina slik na forumu društva je sicer bolj običajnih, kaj se pa vseeno gotovo najde:).
- otroke in veliko odraslih bi verjetno navdušili mini robotki, ki bi pometali mini kuhinje, lupili pravo sadje itd... Take stvari na netu najdeš, kako se naredijo, vendar navadno rabiš precej kock in precej znanja, kar recimo večini staršev z malimi otroki ni dosegljivo, večini ljubiteljev legokock pa sem si predstavljala, da je (imate večinoma ogromno kock, da ste postavili vse mesto in ostale zadeve)...
- kakšne rahlo odbite zadeve ala tale predelana račka, sem skoraj prepričana, da bi znale navdušit večino malih obiskovalcev;)
Picture of The finished monster?!?
- če vam je škoda kock, bi lahko naredili gigantske iz kartonastih škatel, da bi otroci to sestavljali...
IMG_3665.JPG
- razne čelade v naravni velikosti, da bi jih mali lahko poskusili (ostaja problem, da se legice umažejo, seveda, kot pri vseh interaktivnih zadevah)...
- lahko bi naredili delavnico, kako se delajo animirani filmi s pomočjo lego junakov...
- lahko bi naredili takole mašinco, kjer bi vsak mali obiskovalec dobil bonbonček (ali rozino) na vhodu/izhodu.
 Picture of Lego Candy Dispenser
Ma, instructables so zakon! Ne samo za lego, ampak je tudi veliiiiko lego kreacij tam in so izvirne in zabavne in nore in hecne,... In niso nič dražje od tega, kar je bilo razstavljeno:).

Nekaj hudomušnega, nekaj zanimivega, nekaj, kar se premika, nekaj česar se lahko dotakneš - to so zadeve, ki bojo pritegnile otroke in tudi večino staršev. Upam, da bo kdo našel kako dobro idejo, pa če bojo to lego navdušenci iz kocke.net ali pa starši malih navihancev, ki berejo ta blog.

Lepo se igrajte!