nedelja, 16. februar 2014

Valentinovi srčki

Končno sem nazaj - od kod? Hehe, tam je pregovorno precej vroče, čeprav se mi zdi, da sem bila v tistem Dantejevem krogu, kjer je mraz, ker me je non stop zeblo:D. No, kakorkoli, če dovolj časa brcaš, se počasi premakneš nekam - kjer je bolj toplo, hehe. Če ne drugega pride pomlad:D.
Ker je verjetno veliko mamic v podobni situaciji, kjer je čas zelo omejena dobrina, (prevečkrat bolni) otroci pa vsepovsod okoli, bo mogoče kakšna od teh ultra enostavnih idej prišla še kateri prav:).  Za vse, ki se zmrdujete nad praznikom ljubezni, pa... preskočite ta post, hehe.
O Valentinovem smo že razpravljali lani s čokoladnimi srčki  in predlani z ljubezenskim pismom, tako da ste do zdaj verjetno že sprejeli, da pač praznujemo (po svoje;) ta skomercializirani kičasti praznik in da nimam čisto nič proti njem:). Ne kupujemo si sicer kakih strašnih plišastih igračk, sčkastih praholovcev ali rožic, se mi pa ne zdi nič narobe s tem, če je to obdarovancu/ki všeč. Vseeno pa ga praznujemo z malimi kičkarijami: letos sem recimo puncama naredila srčke za na gumbe iz ostanka flisdeke (iz katere sem delala že copatke in kapico za škratka in ogrinjalo za rdečo kapico). Fajn zadeva - poceni in se ne cefra. Če nimate nobenih takih ostankov, lahko uporabite kar filc. 
 
Izrežete srček, naredite na sredi majhno luknjico za gumbnico in potem zapnete srček čez gumb (ko je oblačilo že oblečeno iz zapeto). Izipizi, hitro narejeno, pa veliko iskric v očeh, ko otroci to zjutraj najdejo obešeno ob postelji:) In veliko smeha in iskanja srčkov okoli, ko odpadajo pri divjanju okoli, malo zavijanja z očmi vzgojiteljic, ampak ko daš na tehtnico - ni dileme, kaj prevlada:).

Ok, tamali so izi - z vsem zadovoljni itak - to je najlepše pri otrocih! Zadnjič bi morali it obe punci istočasno na zimovanje (ne vprašajte, kako izgleda pakiranje za 1 teden za obe hkrati:D), vendar je tamala potem lahko šla, ker je bilo v Kranjski gori vse ok, tavelika pa ne, ker na Pokljuki ni bilo elektrike in ceste neprevozne. In ker je bila malo žalostna in ker je bilo polno drevja na tleh, sem našla eno lepo vrbovo vejo in ji jo prinesla, ko sem prišla ponjo v šolo - čarobna veja za malo vilo. Ne moreš si mislit kakšno veselje! Poizkusite kdaj! Sem mislila, da me bo nekam posalala, da ji nosim vejico, ampak zdaj se kregajo za tisto palco! In tamala me je zadnjič milo prosila: "Mami, a boš meni tudi kdaj prinesla tako vejo kot Ronji?" Ne moreš verjet:D!
 Kaj pa oči? No, on tudi ni nek fensi šmensi hohštapler, tako da zanj res ni problema najt darila, ker je vesel tudi malenkosti:). Ampak tale je recimo čisto zastonj, pa si upam trdit, da bi bila všeč večini fantov - če je od prave osebe, seveda - pa še tu so oni malo manj zbirčni kot me:D. Kaj je to darilce? To so srčki - srečke - tako kot sem puncama naredila srečke z aktivnostmi, sem zdaj (oz. že lani, pa je tako dolgo trajalo, da sem vse skup izgotovila:D) naredila še ene zanj. Kaj je gor, pa kar ugibajte, hehe. To prepustim vaši domišljiji, ker ima vsak par svoje male skrivnosti;). Ampak če vam je težko začet: kakšna masaža je všeč veliki večini;). Pa še kaj drugega je precej univerzalno, ampak to res ni več za na ta blog;). Uživajte v praskanju srečk in vsemu, kar sledi;).

Ni komentarjev: