ponedeljek, 11. marec 2013

Ladjica

Naj vas enkrat za spremembo pravočasno povabim na spuščanje gregorčkov: ladjic s svečkami po Gradaščici (oz. kakem drugem potočku, če ne živite v Lj.) na predvečer Gregorjevega (saj se učim, a ne?:D)

Lani smo spuščali takele ladjice, narejene na hitro iz embalaže in papirja... letos pa nekaj majčkeno bolj dodelanega (jap, čeprav sem v službi:D). Pa še lani sem mali obljubila, da bo letos prava, iz lesa.
No, po pravici povedano sta izžagala zadevo dedi in oči, jaz sem samo narisala, na koncu še malo brusila, izrezala jadro, ga nalepila in sestavila. Takole prepričaš jadro, da ostane na mestu, dokler se lepilo še suši (kljukice so zakon!):

Tole ladjico sem imela sicer že dolgo na "to-do" listi in je baje waldorfska - nekaj podobnega sem videla v eni fajn knjigici "Waldorf toys" ali nekaj takega... Vendar sem nekaj podobnega (brez jadra, je razpadlo), videla tudi na rastavi o koliščarjih... Ki so živeli davno pred Steinerjem:D. Tako da - take ladjice so delali ljudje že tisočletja (se mi je kar srce topilo, ko sem videla tisto koliščarsko igračko - tisočletja minevajo, gradimo vsega vraga, otroke imamo pa še vedno čisto enako radi:) in ne, niso nič posebnega, so pa otrokom všeč, ker so iz lesa, naravni materiali so pa fajn na dotik, pa ne uniči se takoj (upam:D),... Svit jo je že stestiral in zaenkrat je zdržala.
Upam, da bo tudi plavala. Sicer sva z najljubšim alfa samčkom ugotavljala, da bi bilo verjetno fajn naredit še kak gredelj, ampak ker bo to kasneje Svitova igrača in je za na tla najboljše, da je spodaj ravna... se nisva odločila in upava, da bo vseeno plavalo. Poročamo kasneje, hehe.
Se vidimo na praznovanju pomladi torej?

8 komentarjev:

Anonimni pravi ...

no prav zaradi tvojega komentarja smo šli na praznovnaje pomladi (ker smo izvedeli da je danes) in smo gledali ladice :D:D fino je blo... in za naslednje leto bomo tud sami izdelali ladico iz naravnih materialov... :D:D:D

hvala

veri pravi ...
Avtor je odstranil ta komentar.
veri pravi ...

:) Super! In ni zakaj. Midva sva se vedno jezila, da so vse stvari v cajtngih, kako je bilo fino - ja, povejte, kdaj bo, da gremo:D. In zato, ker nisem nikjer našla na enem mestu zbranih idej za družinice, sem začela pisat tiste "Kaj početi", ki sem jih čisto zanemarila (v virtuali, v reali ni tako hudo;). Se moram spravit zraven, pa napisat vsaj za april...

No, pa da vas še spomnim, da je jutri pa res gregorjevo, ko se ptički ženijo in lahko delate raznorazne ptičje dejavnosti; me/mi bomo poslušali ptičje petje, naredili naš "družinsko tradicionalni" kruhek-ptičke, plesali račke, itd...

Anonimni pravi ...

A ni stvar na Gradaščici odpadla, ker je bilo menda preveč vode?

Anonimni pravi ...

Saj izraz Waldorfska igrača ne pomeni,da si jo je izmislil Rudolf Steiner. Gre pač za igrače, ki se uporabljajo v waldorfski vzgoji in pedagogiki - barvne rute in kosi blaga, preproste lesene kocke, hlodki ipd.

veri pravi ...

Ja, prireditve kot lani ni bilo, vendar smo nekateri vseeno spuščali ladjice, ker niti nismo vedeli, da odpade in ker bi naju punci skalpirali, če ne bi šli pogledat;).

Jasno, da si Steiner ni mogel izmislit vseh igrač, ki so se mu zdele dobre za igranje:). Mi je bilo pa strašno simpatično, ko sem videla tisti čolniček v muzeju... Res en tak poseben občutek - nekoč, pred tisoči let, je tu nek koliščar čutil čisto isto kot jaz zdaj, ko je pobožal svojega otroka in mu dal ladjico... Nekatere stvari se nikoli ne spremenijo, ne glede na to, kako se jim spreminja ime...

Waldorfske igrače so mi sicer pri srcu, tudi njihov princip mi je blizu, super se mi zdi za vrtec, vendar imam pomisleke glede šole, kjer se poudarja res samo ustvarjanje (kar je super), šepajo pa zato druga področja (kar pa ni tako super). Tako da rada vzamem iz waldorfske pedagogike igrače, ki jih tudi oni uporabljajo, matematiko pa se mi zdi, da recimo montesori fajn razloži. Vsak princip ima kaj dobrega in ni vse za vsakega, zato pa si izmenjujemo ideje, da vsak najde kaj, kar mu je všeč in na kar palijo njegovi mali:).

Anonimni pravi ...

To je dokaj površna razlaga w. pedagogike. Šola nikakor ne poudarja le ustvarjanja, ampak umetnost / lepo v vseh veščinah, npr. umetnost matematike. Učitelj otrokom skuša vse zakonitosti prikazati kot zanimive, lepe, čudežne. Tako npr. pri poštevanki na leseno okroglo ploščico z zatiči na mestih urinih številk navijajo vrvico na mesta mnogokratnikov vsakega števila. Vsako število da svoj poseben vzorec (kvadrat, trikotnik, mnogokotnik, zvezda...), ki ga narišejo v zvezek. Pri poštevanki števila 5 se hkrati naučijo gledati na uro. Pa še veliko je takega. Nikakor torej: umetnost je vse, ampak: v vsem je umetnost. Toliko na kratko.

veri pravi ...

Hvala za luškan primer, si bom zapomnila za svoje male, ko se bojo učile mnogokratnike in se priporočam za še kak tak primer "dobro prakse":).

Ja, seveda je napisano čisto površno - nikoli nisem študirala waldorfske pedagogike, niti navadne, klasične. Če bi hotela res znanstveno (natančno) primerjat različne pristope, bi jih morala vse it študirat, jih uporabljat v praksi in potem še delat primerjavo s testi znanja in zadovoljstva nad šolo, pa še to je potem povprečen podatek - enemu otroku bo ena metoda zelo pasala, drugemu pa druga.

Moje mnenje je nastalo na podlagi posrednih izkušenj:
- ko sem inštruirala tudi otroke iz waldorfske, sem videla, da jim manjka tega logičnega razmišljanja, zelo težko jim je bilo reševat matematične in fizikalne naloge, sploh tekstovne - pa ne, ker bi bili ti otroci neumni, da ne bi razumeli, ampak ker enostavno šola ni dajala toliko povdarka, da bi bilo to nujno treba. ko je bilo treba, so se naučili, vendar iz oš tega res niso prinesli.
- ena fajn punca trenutno študira waldorfsko in jo vsake toliko zaslišim, kaj jemljejo, pa je rekla, da zaenkrat ni dobila kakih praktičnih napotkov za učenje matematike in da to tudi njo zelo zanima, kako bi na ta način učila matematiko, vendar ni bilo še nič govora o tem; da zaenkrat samo tudi na samem izobraževanju bolj ali manj ustvarjajo. Verjetno to pride kasneje, bo povedala, ko konča:).